Moč dotika – moč masaže

Ali ste vedeli, da:

  • Bodo v restavraciji tisti, ki se jih natakar bežno nežno dotakne, pustili večjo napitnino
  • So zdravniki, ki se dotikajo svojih pacientov, ocenjeni v anketi kot bolj sočutni, ljubeznivi, njihovi bolniki pa imajo manjše stopnje stresnih hormonov in bolje okrevajo
  • Se igralci zmagovalnih košarkarskih ekip veliko več in dlje dotikajo med igro (trki ramen, dvojne petke itd.) kot igralci poraženih ekip
  • Imajo (v poskusih) opičji mladiči raje mehko nadomestno mater, narejeno iz blaga, h kateri se lahko privijejo, kot pa trdo, žičnato, ki jim daje hrano
  • Se dojenčki v inkubatorjih bolje razvijajo, če jih kdo boža in se jih dotika

PRVI DOTIK … SE NAS NAJBOLJ DOTAKNE … POGOSTO POZABIMO, KAKO GA POGREŠAMO …

Prvo izkušnjo dotika imamo s svojo materjo. Zakaj je ta dotik tako pomemben in kaj se zgodi, če ga je premalo?

 

Pri dotiku se sproža hormon oksitocin, ki je »socialni hormon, hormon ljubezni, zaupanja, povezovanja in bližine, ki igra med našim rojstvom ključno vlogo – krči maternico naše matere, hkrati pa v nas in v njej zbuja občutke zaljubljenosti. Zaljubljenost, ki se zgodi ali ne zgodi med mamo in otrokom po porodu v veliki meri vpliva na našo sposobnost ustvarjanja intimnih odnosov v prihodnosti,« pravi Ana Drevenšek. VEČ

Hormon oksitocin se sproža tudi med negovanjem, božanjem, dojenjem, ljubkovanjem… otroku daje občutek varnosti, tolažbe, ljubljenosti, vrednosti, zaupanja, veselja… in bližine z osebo, ki se ga dotika.

David J. Linden (2016) v svoji knjigi Dotik, Znanost dlani, srca in uma navaja, da ljudje, ki so slepi ali gluhi od rojstva, povečini razvijejo normalna telesa in možgane (razen področij za vid in sluh) in lahko živijo lepo, uspešno življenje. Toda, če novorojenčka prikrajšamo za socialni dotik, kot se je v zgodilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v romunskih sirotišnicah, v katerih je hudo primanjkovalo osebja, se zgodi katastrofa: upočasni se rast, pojavijo se kompulzivno zibanje in druga vedenja, s katerimi se človek pomirja, in če ne ukrepamo, lahko nastale motnje v razpoloženju, kogniciji in samonadzoru vztrajajo tudi v odrasli dobi. K sreči lahko že ena ura negovanja, dotikanja in manipulacije z okončinami na dan spremeni ta neugoden proces.

Če je sproščanje oksitocina pri sesalcih, na primer miših in podganah (med raziskavami), prekinjeno, matere prenehajo negovati svoje mladiče, mnoge pa jih tudi ne prepoznajo več. VEČ

Dotik pa ni pomemben samo v otroštvu… tam se zgradi temelj za vse ostale nam pomembne odnose. Ko odrastemo, nismo več deležni toliko dotikanja kot smo ga bili v otroštvu. To pa ne pomeni, da ga kaj manj potrebujemo. Nasprotno. Življenje je danes zelo stresno, na nas pritiskajo iz vseh strani… imamo vedno manj časa zase… v naglici življenja pozabljamo na pomen dotika, zato nam pade oksitocin… in tako pogosto niti ne opazimo, kako se počasi odtujujemo od samih sebe, postajamo bolj občutljivi za vse stresne situacije in se vse manj zavedamo svojih občutkov…

Resnica pa je, da smo veliko bolj učinkoviti in produktivni na delovnem mestu, pa tudi bolj ljubeči partnerji in starši, če smo zadovoljni, polni energije in miru. Pri tem ima oksitocin veliko vlogo.

Vsak dotik ima svojo vrednost in pomen ter prispeva k sproščanju oksitocina (razen grobosti seveda). Vendar je dotik starša, ki objame in popestuje ali poboža svojega otroka kvalitativno drugačen od objema, ki si ga izmenjata moški in ženska. Med dotiki pa ima tudi masaža svoje posebno mesto in pomen. Je namreč ena redkih priložnosti, ko se lahko samo prepustimo negi in sprejemamo vse, kar nam dotik ponuja: sprejetost, varnost, pomiritev, občutek ljubezni in harmonije. Nihče ne pričakuje od nas, da bomo kaj vrnili. Lahko samo udobno ležimo in sprejemamo. Podobno kot nekoč, ko smo bili še dojenčki v materinem objemu… in če se mu znamo prepustiti, dotik nahrani našo dušo in telo, da nam novih moči, da se lažje soočamo z vsakodnevnimi izzivi.