- Telo začne uporabljati maščobne rezerve za pridobivanje energije. Maščoba ostaja v krvnih žilah in lahko povzroča arteriosklerozo (odebelitev arterijskih sten). To vodi v zoženje krvnih žil in povečuje možnost za srčni napad.
- Srce bije hitreje, kar vodi k višjem krvnem pritisku, to povzroča tudi glavobole. Obremenjene so vse krvne žile.
- Jetra povečano izločajo glukozo, da mišice dobijo energijo. Del neizrabljene glukoze lahko ostaja v krvnem obtoku, kar vodi v diabetes.
- Nadledvične žleze izločajo stresni hormon kortizol. Kortizol v večjih količinah deluje toksično na možgane, povzroča depresijo, izgubo spomina…
- Zmanjša se prekrvavitev mehurja. Če se mehur kontinuirano ne prazni, prihaja do vnetij mehurja.
- Stres oslabi naš imunski sistem. S tem razni mikrobi pridobijo možnost, da se razširijo v našem telesu.
- Napete mišice v vratu in ramenih povzročajo bolečine. Ta mišična napetost lahko zavira prenašanje živčnih signalov v različne dele telesa. Na primer tinitus (zvonjenje v ušesih) je posledica pritiska na živčne končiče.
- Prebavni sistem ne deluje pravilno, ker prebavila niso dovolj preskrbljena s krvjo. Telesu se to ne zdi prioriteta, ko se počuti, da je v nevarnosti. Vsaka prebavna motnja se samo še poslabša.
- Stres direktno vpliva na naš endokrin sistem (žleze z notranjim izločanjem). Povzroča, da naše žleze in izločanje hormonov niso več v ravnovesju.
- Dihanje postane plitvejše in hitrejše. Telo ne dobi dovolj kisika, v telesu se posledično nabirajo toksini.